BRDA
Zgodba o teritoriju
Nekoč (pred 225 milijoni let) se je pred predalpskimi in alpskimi grebeni današnje Furlanske nižine razprostiral zelo star apnenčast skalnat greben.
Starodavno morje z močnimi nevihtami in vremenski dejavniki s silnimi orkani so greben razdrobili, tako da so se njegovi sestavni materiali v manjših ali večjih drobcih sesedli na morsko dno. Ti sedimenti, ki so jih prekrili drugi sedimenti, so se skozi tisočletja zgoščevali in nastal je fliš (kamnina, za katero je značilno izmenično zaporedje drobnozrnatega laporja in peščenjaka – peska, ki se je strdil zaradi kalcijevega karbonata).
Pred 70 milijoni let se je začelo tektonsko dviganje, ki je celotno območje izsušilo.
V naslednjih tisočletjih so atmosferski in okoljski dejavniki (močno deževje in hudourniški vodotoki) razjedli večino površinskega materiala in tako je nastala vrsta gričev, ki jih lahko občudujemo še danes, in ki so jih ljudje na našem območju poimenovali BRDA. Briška tla so nastala zaradi razpadanja flišne in zlasti modrikaste laporne podlage (znane kot PONKA), ki je manj odporna in se je spremenila v ilovnato prst različnih barv, od svetlo rjave do rdečkasto okra (odvisno od vsebnosti železovih soli in drugih elementov), ki se je izkazala za posebno primerno za gojenje vinske trte.
PONKA ni le podlaga za nastanek briške prsti. Globoko v podtalju, ko je še vedno kompaktna, deluje kot goba, ki zadržuje deževnico in jo nato polagoma spušča v korenine vinske trte, tako da so le redko izpostavljene suši.Goriška brda ležijo ob meji med Slovenijo in Italijo, kjer nosijo ime Collio.Gre za ozemlje v obliki polmeseca, ki ga na zahodu omejuje potok Idrija, na vzhodu pa reka Soča. Preostali del omejujeta Furlanska nižina in meja z Republiko Slovenijo.
Območje je sicer majhno, a ljubezen domačinov do teh krajev, svojega dela in sadov zemlje ustvarja prave enološke bisere.
Il clima e il vino
Za celotno območje sta značilna dobro dnevno sončno obsevanje in ustrezna količina padavin.
Posebna struktura briškega ozemlja, ki ga sestavljajo srednje visoki, različno izpostavljeni griči, med njimi pa doline, kjer pogosto nastajajo žepi hladnejšega zraka, zagotavlja dobro prezračevanje zaradi stalnih zračnih tokov navzgor in navzdol. Vetrovi so po navadi zmerni, razen ko občasno zapiha burja.
Na najvišjih legah se ob jasnih dnevih v daljavi vidi morje, ki blažilno vpliva na briško podnebje.
Podnebje je blago tudi v zimskih dneh, zato so zlasti na južnih pobočjih stalne temperaturne razlike med dnevom in nočjo.
Vse te značilnosti omogočajo, da grozdje dozori v najboljši možni meri in se obogati s sladkorji, kislinami, aromatičnimi snovmi ter polifenoli, ki se najprej prenesejo v mošt, nato pa s spretnim delom vinarjev v kompleksna, strukturirana in izredno kakovostna vina.
